Omemba: Peter Mlakar

»Vse se torej stavi na imanenco, tudi najbolj abstraktne teorije se na koncu, ko je treba povleči najsplošnejšo misel, torej kak 'metafizični' sklep, končajo pri ugotovitvi, samo ta svet je, samo to življenje je in kar obstaja, tudi popolnoma abstraktnega, je samo znotraj tega sveta, tega življenja, tega vesolja.«

»Ker ni višjega smisla, ostanejo telesnost, ekstaza, trpljenje in poželenje kot edina 'resničnost'.«

»Preden je kaj, je Nekaj, kar ni ne nič ne kaj. Iz njega je Vse in bo Ono, ko ne bo več nič.«

»Narava narave je končnost. Z nastopom smrti ali niča se dopolni. Mrtvaški nič je njena zadnja resnica in meja.«

»Ko smrt postane cilj, ko je zadnje dejanje svojega smotra, je že izgubila igro. Usmrti jo Neskončnost.«

»Misel je že v svojem času izpeljal do sintagme: vse je nič.«

»Če označi um totaliteto Vsega s pojmom določenega, se pravi končnega, se znajde sam pred zidom Konca tega končnega, pred strašljivim ničem, ki ni nič, pred Neskončnim.«

»Zanikati njega je nemogoče, ker je že implicirano v njegovi absolutni negativnosti.«

»Da zanj vemo, je dar duha, ki je njegov element, da se nam razodeva v umu ali samozavedanju.«

»Tu in tam sem se skril za grmovje, igralci niso vedeli, zakaj, in me ni bilo dve uri, da sem dopisoval scenarij.«

»Torej ni volja nekaj definitivno ireduktibilnega, zgolj iz sebe samega izhajajočega, marveč je le zunanji, mentalni odraz nekih popolnoma neodvisnih, temeljnih, počelnih procesov v možganih.«

»Um je duh, tako da je vsa realnost.«

»Ovito v lepe barve je listje, / mokra trava se polega vase / in tam mlaka, / kot da neka duša v njej zaprla je oči. / En tak mir je.«

»Večina ljudi neizbežnost smrti odriva daleč stran, mislijo si 'ah, ja, ta smrt, kje je še to, kaj je že to' in živijo brezskrbno tja v en dan. Potem pa pridejo bolezni, nesreče, smrtonosne epidemije ali se jim začne življenje iztekati in je tu hudič. Sta tu obup, bolečina. Tedaj začnejo nevrotično razmišljati, kako iz te groze najti pot ven, pot rešitve, kako najti ob obupu nekakšen mir, kako priti do pomirjujočega spoznanja, ki ustvari smrt sprejemljivo.«

»Lahko bi izbral tudi besedo, po kateri sprašujete, vendar - vsaj tako upam - tudi 'drugačni' ne kvari pomena, ker je svet, o katerem govori ta knjiga, izpolnjen z določili, ki označujejo nekaj, kar znotraj te svetnosti ne obstaja, malo verjetno obstaja ali pa je prignano do skrajnosti, na podlagi katere lahko potem govorimo o Prestopu, in če je v delu veliko govora o zlu, o njegovi totalni negaciji. Hkrati pa določilo na paradoksen način označuje nekaj, kar ni označljivo, in to je Boga ali Neskončno-nedoločeno. Lahko namreč označujemo Reči, ki so zunaj okrožja Določenega. Ter s tem pripisujemo Nedoločenemu 'poseben pomen', mu izkazujemo 'posebno čast' in skrušeno priznavamo, da ga ne moremo spodnesti z nobenim določilom. Da je neulovljivo, svobodno.«

»Drži, to so stvaritve iz tistih let. V knjigi je torej nekaj pesmi ali kako krajše prozno besedilo, nastalo v preteklosti. V Drugačni svet sem jih vključil, ker konceptualno ustrezajo njegovi vsebini. Knjiga je namreč koncipirana kot delo, v katerem je aktualnost časa konstruirana iz njegove - haha! - 'večnosti'. Kakšno od teh besedil je nastalo tudi v moji punkovski fazi, kakšno pozneje ali pri delu z Laibachom.«

»A strinjamo se, da je država iz barbarstva čudežno zdrsnila v izroditev brez običajnega obdobja civiliziranosti.«

»Osvobodite nas naše demokracije!«

»Bolj jih 'tepemo', raje nas imajo.«

»Preprosto nas cenijo in nas imajo radi.«

»Občinstvo na naših koncertih je sicer precej raznoliko...«

»Trump je dosti bolj radikalen od Busha...«

»Na tem zadnjem albumu je morda bolj poudarjena neka druga oblika ukinjanja in preseganja zla, kot je v prvem.«

»Boga torej, če je Bog, ne more spodnesti niti najhujše, niti totalno zlo.«

»Zagotovo sta logika in matematika zelo povezani s temi vprašanji.«